NAD JETRNE TEŽAVE Z BELO OMELO

 

Z zaključevanjem obdobja ledvic, ki se zaključi s koncem kitajskega koledarskega leta, se prične obdobje jeter - pomlad, ki se pričenja z začetkom kitajskega novega leta. Po načelih in teorijah o petih elementih so v kitajski tradicionalni medicini jetra v pomladnem času obremenitvam izpostavljen organ. Preko zime jim s premalo zmernega gibanja, nepravilno prehrano ( premastno, prekislo, presladko, preveč začinjeno), ne delamo ravno najboljše usluge.

 

Snovni element jeter je lahko obremenjen in kot tak ne zmore več pravilno skladiščiti in razporejati pretokov krvi in energije. Motnje delovanja se lahko pokažejo kot neuravnoteženost čustev, depresija, napenjanje, spahovanje, kot motnje v delovanju ščitnice, neredne in boleče menstruacije, šumenje v ušesih, visok krvni tlak, nihanje krvnega tlaka, glavoboli, nervoze, arterijska hipertenzija, vzkipljivost, moraste sanje....

Delovanje jeter in z njimi povezanega žolčnika spodbuja primerna telesna dejavnost povezana z dihalnimi vajami, akopresurne in masažne tehnike.

Pomembno je uživati lahko in zdravo hrano, ter zmanjšati vnos škodljivih substanc, kot: alkohol, nikotin, kofein, umetna barvila in dodatki, konzervansi....

Zelišča, ki spodbujajo delovanje jeter in jih pomagajo obnavljati so: regrat, potrošnik, repik, pegasti badelj, glog, list oljke, repuh in tudi                                 

 

BELA OMELA


Zdi se zanimiva, ker se ne omenja direktno v povezavi z jetri. Spada med zelišča, ki redčijo kri in telesne tekočine. Samo drogo največ uporabljamo pri izravnavi krvnega pritiska in tako odpravljamo tudi posledice le- tega, kot so: naval krvi v glavo, šumenje v ušesih, omotica, tenzijski glavobol, neredno in boleče mesečno perilo, izčrpanost,poapnenje žil, starostne okvare srčne mišice. Z omelo so včaih zdravili tudi krvavitve iz pljuč in bruhanje krvi.

Pospešuje delovanje vseh prebavnih žlez, s tem odpravlja kronično zaprtost, uredi izločanje žolča in uredi delovanje trebušne slinavke.

Prihaja pomlad - čas jeter. V februarju ali marcu si lahko naberemo omelo, najbolje na sadnih drevesih, lipi, vrbi, brestu..nikakor pa ne rastoče na hrastu.

Nabiramo liste z vejicami ( jagode so strupene) , jih drobno narežemo, posušimo in spravimo v zaprte posode.

Neizkušenim nabiralcem zelišč priporočam, da si drogo bele omele kupijo v zeliščni lekarni in se tako izognejo nepravilnostim pri nabiranju in sušenju, pa tudi padci z dreves niso prijetni.

 

Priprava:

  • kot čaj: žlico droge damo v skodelico hladne vode, pustimo stati 12 ur, malo ogrejemo in po požirkih pijemo preko dneva. Tako pripravljenega napitka lahko popijemo 1-2 skodelici na dan, kura pa naj traja dva do tri tedne.
  • nožne kopeli z omelovim prevretkom so priporočljive kadar so noge mrzle ( slaba prekrvavitev) , pri krčnih žilah, ozeblinah, golenskih razjedah.

 

 

HREN, KOREN LEČEN?

 

V začetku pomladi nas pestijo razne tegobe, ki smo si jih naložili preko zime. Ena izmed prvih rastlin, ki nam jih pomagajo lajšati je tudi hren. V naravi ga srečamo vse bolj poredko, ob dobri založenosti trgovin, pa žal vse bolj izgineva tudi iz naših vrtov. Zaradi zdravilnih učinkovin in kot popestritev jedilnika, je tej trajnici vendarle vredno nameniti košček prostora in si tako zagotoviti zdravo in zdravilno korenino skozi vse njeno uporabno obdobje.  

 

   

 

Hren lahko začnemo izkopavati že v februarju ali marcu, odvisno kako nam to dopuščajo temperature. Debele in lepe korenine namenimo za uporabo, tanke pa podtaknemo nazaj v zemljo in do naslednjega leta si bodo ravno prav opomogle za ponovno izkopavanje.

Oster vonj in okus spominjata na redkev, pa vendar s svojo ostrino sveže nsatrgana korenina draži sluznice do solz.  Za gurmanske užitke je včasih pač potrebno tudi malce potrpeti.

Zdravilne učinkovine, kot so glikozid sinirgin v kombinaciji z eteričnim oljem, žveplom, kalcijevimi spojinami in vitaminom C, v zmernih količinah delujejo dražeče vzpodbudno na sluznico želodca, črevesja in na prebavne žleze. Pazljivi pri količinah bodite tisti, ki imate preobčutljiv želodec, težave z mehurjem ali ledvicami,  s ščitnico in v dobi nosečnosti. Četudi nam hren kot živilo zelo prija, ne smemo pozabiti da je hkrati tudi zdravilo. Zmernost pri uživanju je potrebna, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi vnetje ledvičnih čaš ali krvavitev iz ledvic.

Korenino uporabljamo vedno sveže nastrgano, saj na zraku potemni, izgubi ostrino in zagreni.

 

Uporaba v zdravilstvu:   

 

  • Sveže nastrgana  korenina v kombinaciji z malo vinskega kisa in nastrganim jabolkom ali grozdnim sladkorjem odpravi vnetje mehurja in zbistri urin. Tako pripravljene mešanice smemo zaužiti 3-4 žlice dnevno.
  • Uživanje hrena topi in odpravi sluzi iz pljuč. Po ljudskem izročilu ga je najbolje nastrgati in pojesti s koščkom črnega kruha.
  • Če ga želimo pripraviti kot tinkturo, nastrganemu hrenu dodamo nekaj janeža, malo poprove mete, prelijemo z domačim žganjem in po treh tednih je tinktura pripravljena. Uživamo jo razredčeno z vodo ( v deciliter vode vmešamo čajno žličko tinkture). Uporabljamo jo lahko kot ustno vodo, saj odpravlja zobno gnilobo. Lahko jo tudi pijemo in kot pravi sv. Hiligarda postane meso zdravo. Antibiotične snovi, ki jih vsebuje korenina hrena delujejo antibakterijsko, posebno na gnilobne bekterije v črevesju.
  • Nastrgan ali narezan hren lahko uporabljamo tudi kot oblogo na bolečih sklepih, ob zbadanju v prsih, pri astmatičnih obolenjih. Eterična olja pospešujejo prekrvavitev in izboljšajo pretok ostalih tekočin. Obloge smemo pustiti na obolelih mestih največ 10 minut, saj v nasprotnem primeru lahko pride do vnetja kože zaradi močnega draženja. Ko obloge odstranimo je priporočljivo spiranje kože s kamiličnim čajem.

 

Nastrgano korenino hrena, razredčeno z vinskim kisom lahko uporabimo tudi kot vtiralo pri bolečinah v hrbtenici.  

 

 

ČEMAŽ - DIVJI ČESEN

 

Zima se letos ni in ni hotela posloviti. Težko pričakovani prvi toplejši aprilski dnevi so kar klicali po gibanju v naravi, prebujanje je bilo podobno eksploziji svežega zelenila, pomladnih vonjev in ptičjega ščebeta. Redko kdo se je zmogel upreti želji po sprehodu v bližnji gozd, da se naužije vse te lepote. Oprane krošnje z mladimi popki listov, mokro dehteča gozdna tla, prve cvetice, prvo prebujanje. Kar ne gre, da si ne bi poskušali nekaj te svežine prenesti tudi v naše domove. V vlažnih kotanjah nas je presenetil nežen vonj po česnu. Do koder sega oko so tla prekrita s čemažem. Veliko ljudskih imen ima: divji česen, medvedji česen, kačji lek, čremož, štrkavec. Čemaž raste le na bogatih, humoznih vlažnih travnikih, senčnih in vlažnih lokah, pod grmovjem, v listnatih in gorskih gozdovih.

Po dva suličasta, dolgopecljasta bleščeča in sočna lista poganjata ob svetlo zelenem, pokončnem, rahlo robatem steblu, ki nosi cvetni popek. Na sončnješih legah se iz popkov odpirajo prvi snežno beli zvezdasti cvetovi, združeni v male kobule. 

Pravijo, da ko se medved prebudi iz zimskega spanja, se najprej naje čemaža, da si očisti želodec, črevo in kri. Čemaž ima v glavnem lastnosti česna, le da je mnogo bolj učinkovit. Posebej je primeren za očiščevalno kuro spomladi in pomaga pri izboljšanju kroničnih kožnih bolezni. Vsebuje veliko eteričnih olj, karotinov, vitamina C in alicina. Zaradi tega ugodno deluje na razkuževanje obtočil in uravnava črevesno floro.

 

 

Ob nabiranju čemaža bodite pazljivi, saj se je že prenekaterikrat zgodilo, da je prišlo do zamenjave s strupenim jesenskim podleskom, ki raste le na vlažnih odprtih travnikih, s šmarnico, ki raste na sončnejših, odprtih in toplejših mestih,  s pegastim kačnikom, ki ima značilno puščičasto kopjaste liste.

Vodilo pri nabiranju naj vam bo lahko prepoznaven in nezamenljiv vonj po česnu.

 

Ideje za pripravo čemaža v kulinariki: 

 

Čemaževa juha

Drobno narezane liste čemaža hitro prepražimo na malo olivnega olja, zalijemo z vodo, dodamo na kockice narezan krompir  in pokuhamo da se krompir zmehča. Juho lahko izboljšamo še s kislo ali sladko smetano. Če želimo da je jed kremna, krompir in čemaž zmeljemo s paličnim mešalnikom. K taki juhi se odlično poda rezina opečenega kruha, ki smo jo natrli s česnom, ali čemaževo čebulico. 

Za lepši izgled jedi, lahko za dekoracijo uporabite čemaževe cvetove.

 

Krompir s čemažem

Če želite obogatiti okus kuhanega krompirja, ga tik pred serviranjem potresite z drobno narezanimi čemaževimi listi. Čemaž lahko pred tem na hitro prepražite na olivnem olju, lahko tudi na masti in na prepraženo zmes zvrnete kuhane koščke krompirja. Nekajkrat premešate in odlična priloga je pripravljena.

 

Čemažev namaz

Za osnovo namaza lahko uporabite skuto, ki ste ji dodali kislo smetano in vanjo nadrobili Feta sir. V pripravljeno zmes nasekljate čemaževe liste in postrežete z opečenim kruhom, pravo pojedino pa si naredite, če namaz jeste s črnim domačim kruhom.

Namaz lahko uporabite tudi kot prilogo k pečenemu ali kuhanemu krompirju ali k polenti.

Namaza ni potrebno soliti, če ste dodajali Feta sir, ker je ta že dovolj slan.

 

Čemažev pesto

Liste čemaža zmeljete ali drobno nasekljate, jih pomešate z olivnim oljem in naložite v manjše kozarčke, ki jih dobro zaprete. Tako pripravljen pesto  zdrži v hladilniku tudi celo leto.

Če želite različne variacije pesta, lahko dodate mlete orehe, lešnike, pinjole, sončnična semena, vse odvisno od vašega okusa in kulinarične iznajdljivosti.

 

Čemaž vložen v kis 

Naberemo še zaprte cvetne popke čemaža, jih operemo in dobro odcedimo. Zavremo mešanico kisa in vode ( jaz delam v razmerju 4 enote vode : 1 enota kisa), v to mešanico stresemo čemaževe popke in jih pustimo vreti  2-3 minute, toliko da rahlo spremenijo barvo. Popke tesno naložimo v kozarčke, po želji lahko dodamo lovorov list in zalijemo z vročo mešanico kisa in vode. Dobro zapremo, kozarčke pokrijemo z večkrat prepognjeno rjuho in jih pustimo stati, da se počasi ohladijo.

 

 

 

DVIGNJENE ZELIŠČNE GREDE

 

Hladni dnevi letošnje pomladi se iztekajo. Čas je, da poskrbimo za zasaditev tudi občutljivejših rastlinic, ki nam bodo popestrile dni s svojim zelenjem in cvetenjem, in obogatile jedilnike. Če imate vrtičke tik ob hiši, vam bodo razna zelišča odlično sobivala z vrtninami in bodo ob pripravi jedi sveža in na dosegu roke. Lepo dekorativno, pa tik ob hiši delujejo tudi gredice posebej izdelane za zelišča.

V ta namen sem se lani lotila izdelave kamnitih dvignjenih gredic. Morda bi bila posebej zanimiva dvignjena spiralna kamnita gredica, ki na majhnem prostoru omogoča rast rastlin, ki potrebujejo različne  pogoje v zvezi z vlago in prostorom.

Izdelava take gredice terja kar nekaj priprave, časa in moči. Pa se splača. Čez čas nas razveseljuje bogastvo vonjev, cvetov in uporabnosti.

Priprava in izdelava:

Za osnovne gradnike sem se odločila uporabiti rečno kamneje, ki ga je ob sotočju Save in Krke dovolj na voljo. Nabrala sem kamneje vseh velikosti, gledala sem le, da je čim bolj ploščato.

Za postavitev gredice sem izbrala košček travnika pred hišo, ki ima veliko sonca, predvsem dopoldanskega.

Gredica je v osnovi okrogla, zato sem odmerila krog v taki velikosti, da z roba lahko sežem do sredine. Travno rušo iz kroga sem izkopala in jo položila nazaj na njeno mesto, s koreninami obrnjenimi navzgor. Okoli nje sem naložila dva venca kamenja v obliki spirale. Sledilo je nalaganje drenaže iz drobno narezanih vej in vejic, približno 10 cm v višino. Na to podlago sem dodala plast zemlje, nato plast dobrega komposta, zopet plast vrtne zemlje in na koncu plast vrtne zemlje, pomešane s presejano zemljo iz starega komposta.

Rečno kamenje je gladko, zato gradnja zahteva nekaj potrpežljivosti in iznajdljivosti. Gradila sem sproti, za vsako plast materiala sem dogradila po dve vrsti iz kamenja.

Spiralo sem gradila do višine pol metra, kar je glede na premer začetnega kroga dveh metrov primerna višina. Če se odločite graditi gredico iz kakega manj drsljivega materiala, lagko gradite višje in si s tem pridobite še nekaj prostora.

 

 

 

S takim načinom gradnje sem dobila prostor za zelišča ki ne potrebujejo veliko vlage in jim prija kamnita podlaga z manj zemlje, v vrhu  spirale. Tja sem umestila netresk in žajbelj.  Zasaditev sem nadaljevala s sivko, materino dušico, majaronom, vinsko rutico in čisto na dno, kamor se odteka voda iz cele spirale sem zasadila pehtran.

Rastlinice sem obložila še s slamo in na ta način sebi prihranila delo s pletjem in rastlinam zagotovila ustrezno vlažnost brez zalivanja skozi celo leto.

 

 

Ostalo mi je še precej kamenja, zemlje, komposta in zelišč v lončkih. In ker sem bila ravno dovolj navdušena nad prvim izdelkom sem gradila dalje. Nastala je še dvojna okrogla gredica, kjer je na sredini mesto našel ameriški slamnik, okrog njega pa so se razbohotile poprova meta, melisa, kodrasti peteršilj, bazilika, kamilice in drobnjak.

Tudi moja mačja princesa se je rada posončila na kamnitem robu in prispevala k posebej domiselni dekoraciji.

 

 

 

Skozi celo pomlad, poletje in jesen sem na ta način imela prelep razgled s terase in uporabna zelišča kar se da blizu kuhinje.

Zimo so trajnice uspešno preživele, letos sem že prvič porezala meliso in ves čas mi je na razpolago drobnjak, kamlice so dobile svojo novo gredico, prav tako sta si prislužili več prostora sivka in hermelika. Nastala je še gredica za žareče barve cvetja, kjer se bo bohotila kana, obdana z ognjičem. 

Le še nekaj časa in mnogo sonca bo potrebnega za polno in popolno opojnost barv in vonjev.

 

 

 

DIŠEČA PERLA

 

Na spomladanskih sprehodih in izletih po svetlih mešanih, predvsem pa bukovih gozdovih, lahko najdemo nežno rastlinico z zvezdastimi belimi cvetovi, ki so združeni v kobule.  Na do 30 cm visokem, štirirobem steblu je spodaj po šest, zgoraj pa po osem listov v vretenu. Plodovi so majceni oreščki.

Značilen vonj po senu (mene spominja na vonj po grenkih mandljih), daje rastlini glikozid kumarin. V rastlinici je prisoten še C-vitamin, barvila, maščobe in eterična olja. 

Dišeča perla lekarniško ni pogosto uporabljena raslina. Ljudsko zdravilstvo pa jo že dolgo uporablja in od tod kar nekaj ljudskih imen: prehlajenka, bulomajster, medenica, siriščina, želvenica, prvenec, dišeča strašnica...

V nemško govorečih pokrajinah jo kot dišavnico uporabljajo pri izdelavi likerjev in aromatičnih pijač. Zanimiva in uporabna je bovla, ki pospešuje prebavo in učinkuje poživljajoče. Na splošno perla deluje sveža poživljajoče, posušena pa umirja.

Za umirjanje v stresnih situacijah, za blažitev jetrnih težav, za urejanje mesečnega perila, si lahko pripravimo čaj.

Dve žlici posušene perle prelijemo s skodelico mrzle vode in pustimo stati do 6 ur. Popijemo ga 1-2 skodelici dnevno, po požirkih. Tak čaj tudi čisti kri in deluje rahlo diuretično. V čajnih mešanicah se dobro ujame z navadnim jagodnjakom, listi robide, bršljanasto grenkuljico, materino dušico, rmanom in glogom.

Kadar smo prutrujeni, melanhonični, brez volje, si privoščimo kopel. V lonec damo pest zeli, naredimo močan prevretek in ga zlijemo v kad s toplo vodo. 

Včasih so kadilci, ki so se želeli odvaditi kajenja mešali med tobak perlo in lapuh. Recept ni preverjen, lahko pa si mislim, da okus ni bil najboljši.

 

 

Nežna in uporabna rastlina, a naj vas nežnost ne zavede. S pretiravanjem in jemanjem prevelikih odmerkov kaj hitro lahko postane škodljiva. Pojavi se bljuvanje, omotičnost, glavobol, vrtoglavica. Glikozid kumarin deluje na centralno živčevje.

 

Prav lahko pa si pripravimo osvežilno sadno-zeliščno bovlo:

 

10g cvetoče dišeče perle (namesto nje lahko uporabimo jagodne liste ali liste bršljanaste grenkuljice ali po okusu kake druge poznane zeli) prelijemo z belim vinom, po okusu sladkamo, dodamo limonin sok ali pomarančno lupino (če uspemo dobiti neškropljene pomaranče) in pustimo stati 2 uri.

Na koncu v napitek narežemo še nekaj jagod in odlična pijača za odrasle je pripravljena. Tik preden postrežemo, lahko dolijemo še kak deciliter penine.